Torta za Zemljin rojstni dan
22. aprilu, svetovnemu dnevu Zemlje, smo posvetili drugo oddajo šolskega radia, ki smo jo ‘predvajali’ v petek, 21. aprila. Objavljamo besedilo oddaje. Kot boste lahko prebrali, se nismo ukvarjali s problemi našega planeta (o tem v povezavi), ampak smo razmišljali o lepih, zanimivih in navdihujočih trenutkih v naravi. Bralci so bili: Kristina Košir, Veronika Furlan, Špela Černigoj, Nina Princes, David Košir, Bojan Bozhinov, Sara Sever in Ema Kočevar.
DRUGA ODDAJA ŠOLSKEGA RADIA, 21. aprila 2017
DRAGI POSLUŠALCI IN POSLUŠALKE!
Danes je na sporedu druga oddaja šolskega radia v tem šolskem letu. Uganete, kdo jutri praznuje? Naš planet, saj je 22. april svetovni dan Zemlje. Največkrat se ob tej priložnosti pogovarjamo o onesnaževanju okolja, o podnebnih spremembah, o varčevanju z vodo, ločevanju odpadkov in podobnem. Zakaj? Ker nas je – Zemljanov – vedno več, ta trenutek okoli 7 milijard, in ker je Zemlja naš edini dom. Znanstveniki neutrudno raziskujejo vesolje in iščejo planet, na katerem bi se dalo živeti tako kot tukaj, a niso ga še našli in tudi če bi ga, bi bila pot do tega, da bi se lahko preselili na kakšen Zemlji podoben planet zelo zelo zelo dolga. Zato moramo svoj edini dom varovati, ne le zase, ampak tudi za naše otroke, vnuke in pravnuke.
Pa bodi za danes dovolj o problemih našega planeta. Današnjo oddajo smo namenili naravi, ki nas obdaja, in vsemu lepemu, kar nam omogoča, ne da bi jo izkoriščali s slabimi nameni. V podaljšanem bivanju smo se pogovarjali, pisali in risali o naših doživetjih in lepih trenutkih v naravi.
Poslušajmo, česa se o naravi spominjajo prvošolci in prvošolke.
Ponoči sem spal v šotoru doma pred hišo. Bila je lepa svetloba, ker je svetila luna. Ko sem gledal skozi šotor, sem videl obliko križa. Z mano je spala tudi Terezija. Zbudilo me je, ko sem slišal ježa, a sem nazaj zaspal. Ni me bilo strah. BENEDIKT
S tatom grem včasih na sprehod v gozd. Všeč mi je, ker moram biti previdna. Rada imam kakšno polomljeno drevo, po njem skačem. Tata je pred mano, jaz sem za njim. Paziti moram, da me majhne veje ne zadenejo. MIA
S tatom sva bila v gorah. Prespala sva v šotoru. Zakurila sva ogenj in spekla hrenovke. To je bilo jeseni. Bilo mi je všeč. TINE
S prijatelji smo bili v gozdu in naredili hiško iz palic in listja. Bilo je še malo snega. Kurili smo tudi ogenj. Gledali smo sončni zahod. ALJAŽ
Rada se igram v gozdu. Že dvakrat sem videla veverico. Plezala je po drevesu. V gozdu iščem palčke in se z njimi igram. Če vidim kakšno rožico, jo naberem. GAJA
Pri potoku sem streljal z lokom v tarčo in nabiral jagode. V potok sem metal kamne. Bil sem moker. Tata gre večkrat z mano, ker so tam naše trte. Dovoli mi, da se sam igram pri potoku. MATIC
Drugošolci so pisali, kaj jim je všeč v naravi. Poslušajmo.
Narava mi veliko pomeni, ker se lahko nadiham svežega zraka in se igram, je zapisal TINE.
Najlepše mi je, kadar plezam po skalovju, pravi ART.
V naravi rada kolesarim, rada imam trobentice in vijolice, rada zalivam rože in kopljem luknje, rada tudi občudujem naravo. KRISTINA
V naravi mi je všeč, kadar slišim ptičke in veverice, pa srne in lisičke in druge živali. Rada grem z bratrancem na sprehod. On pleza po drevesu, jaz pa ga gledam. NIKA
DAVID je napisal: Narava mi je všeč, ker lahko živim v miru, ne da bi prišel kakšen tornado ali meteorit. Rad imam naravo, ker je tam svež zrak. Rad se igram, delam si hiško na drevesu in zelo se imam lepo.
Sončim se, opazujem potok, grem na sprehod, gledam zvezde … je naštel TADEJ.
Tudi URŠKA je naštevala, kaj rada počne v naravi: Sekam drevesa s tatom in z bratoma, opazujem veverice, kako hočejo pregristi želod, ptice, ki letajo in zobljejo semena, rada tudi gledam zvezde z Andrejevim teleskopom, rada poslušam šumenje dreves in rada spuščam Andrejevega zmaja.
V naravi se imam lepo, ker lahko vidim živali, lahko lovim žužke, lahko plezam po drevesih in slišim ptičke. JONA
V naravi zelo rad plezam in hodim v jame in rad jem trobentice. Rad tudi opazujem živali in plezam po drevesih in voham svež zrak. Rad pijem vodo. ALJAŽ
Na vrsti so tretje- in četrošolci.
DANAJA o naravi razmišlja tako: Narava ima veliko skrivnosti, lepih stvari in živali. Ko sem na Predmeji, gremo v gozd, tam je zabavno in lahko vidiš, kako je narava lepa, če jo prav pogledaš.
KAJO motijo smeti v naravi. Napisala je: Ko smo šli s prijatelji v gozd, smo šli mimo klopce in tam zagledali smeti. Rekli smo, da jih bomo pobrali. Ko smo jih pobrali, smo rekli, da jih mora drugič pospraviti tisti, ki jih je vrgel.
JAKOB: Bili smo pri reki Vipavi. Kopali smo se in videli veverico. Z nami je bil Žiga. V vodo smo metali kamne. Zelo nam je bilo lepo.
VID: Odšli smo v Bevške jame. Tam smo preživeli noč. Moje delo je bilo čuvanje ognja. Splezali smo na hrib, naslednje jutro pa smo se po zajtrku vrnili domov.
Če nismo previdni, se lahko v naravi tudi izgubimo. O tem je pisala NINA.
V naravi sem videla srnjaka. Nisem ga mogla pobožati, ker mi je ušel. Takrat sem nabirala šparglje. Srečala sem tudi krta. Bil je črnorjave barve. In potem sem se zgubila. Prišla sem do neke hišice in vprašala gospoda, kje sem. Narobe mi je povedal, kam naj grem, zato sem se čisto zares zgubila. Na srečo sem srečala gospo, ki mi je povedala pravo pot. Prišla sem do avta in nisem bila več sama, ker je bil zraven avta moj tata. Na koncu sem jedla špagete s šparglji, bili so fini. Doživela sem pravo dogodivščino.
ZLATKO je pisal o pikniku v naravi in dodal: V naravo je zelo dobro iti, ker se tam veliko naučiš, vidiš živali, za katere nisi vedel, lahko kampiraš in imaš piknik kot jaz. V naravi se lahko igraš tudi skrivalnice tako kot LANA, ki je v svojem zapisu pripovedovala o skrivalnicah, ki se jih je igrala v naravi s svojimi bratranci.
Še o dveh bližnjih srečanjih z vodnimi živalmi vam bomo prebrali. Poslušajte.
DAVID je napisal pravo pesnitev: Ko sem nekega dne igral se pri potoku, razveselil sem se zelo, saj našel ribo sem, ki na kamen nasedla je. Poklical mamo sem, pokazal ji, kaj našel sem, a ko ribo dvignil sem, sem videl, da je ranjena. Mami rekel sem, naj slika jo, a ona pozabila je, tako da slike nimava. Vrgla sva jo v potok, naj ribe jo pojejo ali pa bo preživela, a tega res ne veva.
In še LEON, ki nam je ob svojem srečanju z ………. natresel še nekaj zanimivosti. Poslušajte:
Ko sem se šel v morje igrat z mivko, sem zagledal, da se v njej nekaj premika. Zelo sem bil nestrpen, ker nisem vedel, kaj je, potem ko je malo prilezlo ven, pa sem videl, da je kača. Tekel sem iz vode. Ko pa sem se malo opogumil, sem se vrnil v morje. Ni je bilo več. Videl sem samo dve luknji …
Obstaja več kot sto vrst morskih kač. Veliki koralni greben je dolg več kot sto kilometrov, tako je velik, da se ga vidi iz vesolja. Morska kljunasta kača je tako strupena, da je ubila že celo posadko ribičev.
Tako smo otroci iz kriške šole razmišljali o naravi. Morda ste ob poslušanju dobili kakšno idejo za svoje novo doživetje v naravi. Želimo vam veliko lepih in navdihujočih trenutkov med travnimi bilkami in marjeticami, leskovimi grmi in kostanji, med pikapolonicami, metulji in siničkami, med ježi, zajci in srnami, pod sončnim ali zvezdnatim nebom …
NASVIDENJE V NASLEDNJI IN TUDI ZADNJI ODDAJI V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU ENKRAT BLIZU POČITNIC!
