Cedre ni več

V ponedeljek, 22. junija 2015, so prišli delavci in požagali najprej veje, potem  deblo cedre, v sredo pa so izkopali še njene korenine.

Rasla je več kot osemdeset let – na stičišču vzhoda (Nanos) in zahoda (Sveta gora), kot je lepo povedal zdravilec Zemlje in kipar, avtor spomenika postavljenega pod njo, Marko Pogačnik.

Ob izgubi drevesa, ki je bilo zaščitni znak kraja in pod katerega senco smo marsikdaj sedli, smo pretreseni.

Otroci so povedali:

– ne bo več sence, ne bo več svežega zraka,

– iz okoliških vasi ne bo več lepega pogleda na zeleno cedro,

– žal nam je za cedro,

– zakaj? saj na fotografiji obnovljenega Križa je tudi cedra,

– Križ je bil lepši prej,

– posadili bi novo drevo, da bi se legenda nadaljevala,

– bila je lepa, na njej so rasli storži,

– skozi okno učilnice vidimo, da je ni več – ni mi všeč,

– všeč so mi bili ptički na cedri,

– jaz bi jo tudi požagal, ker je zdaj več prostora,

– kadar je deževalo, smo počakali pod cedro, zdaj ne bo več strehe,

– žalosten sem, ker so jo požagali,

– bila je naše – kriško – drevo,

– Križ je zdaj pust,

– cedra je rasla že, ko je moj oče hodil v šolo,

– kdo je to dovolil?,

– delavci so nam dali storže, igrali smo se z njimi,

– zdaj ne bomo več vedeli, če piha veter,

– …