” Vipavski Križ leži na griču, 178 m nmv, sredi Vipavske doline in je eden izmed najzanimivejših in najbolj obiskanih turističnih točk. Ima bogato preteklost in sodi med najlepše zgodovinske kulturne spomenike Slovenije. Pred 1700 leti so na hribu, na katerem leži vas, rimski vojaki zgradili kapelico, ker je tu tekla pot med zahodnim in vzhodnim rimskim cesarstvom. “
V četrtek, 17. 10. 2024, smo imeli tretješolci naravoslovni dan. Pridružili so se nam tudi učenci PŠ Črniče in PŠ Skrilje. Tema naravoslovnega dne je bila spoznavanje kulturne dediščine domačega kraja.
Po ozkih ulicah – gasah Vipavskega Križa nas je popeljal turistični vodič gospod Patrik Zgonik, ki nam je predstavil veliko kulturnih, geografskih in drugih posebnosti kraja.
Po Križu vodijo ozke ulici – gase, ene so bile namenjene gospodi, druge ostalim prebivalcem. Po njih smo se podali do župnijske cerkve, katere nastanek je prvič omenjen okoli leta 1200, povečana pa je bila leta 1660, na kar nas opominja letnica na glavnem portalu, nekoliko kasneje (1682 )so ladji prizidali še kapelo.
Pod cerkvijo smo si ogledali hišo s topovsko kroglo, ki naj bi jo grofje vzidali v opomin prebivalcem, kdo je v Križu gospodar. Na vratih hiše smo poiskali staro številčenje hiš, napisano z barvo. Pod cerkvijo se nahaja vodnjak, globok 27 metrov (višina od vznožja cerkve do turna). Na razgledni točki ob cerkvi smo poiskali bližnje vasi Skrilje, Stomaž, Lokavec, Cesta in mesto Ajdovščino. Našli smo tudi Čaven in Nanos.
Ob župnišču, kjer je spominska plošča, nam je gospod Patrik povedal o obisku Primoža Trubarja, avtorja prvih knjig v slovenskem jeziku – Katekizma in Abecednika, ki je na povabilo grofa Jurija Thurna prišel v Križ oznanjat protestantsko vero. Poleg njega je Vipavski Križ obiskalo še veliko drugih znanih oseb.
Podali smo se do gradu, ki je bil zgrajen pred približno 400 leti, 1605 so ga grofje Thurni prodali in se odselili na Češko. Grad je kupil in se z družino preselil grof Hermann Attems.
Ker v Križu niso imeli vode, je Eleonora Attems dala izkopati vodnjak. (da je grad dobil svojo vodo). Na vodnjaku je napis v latinščini : “Gofica Eleonora poklanja vodo žejnemu gradu“.
Prvi del smo zaključili v grajski kleti z grozdnim sokom. Gospod Patrik na je povedal kratko pridigo Janeza Svetokriškega o neubogljivih miškah, namenjeno neposlušnim otrokom.
Drugi del je bil namenjen spoznavanju samostana in njegovi zapuščini. Gospod Patrik nam je predstavil samostansko cerkev.
Pridružil se nam je brat Placid, eden izmed bratov kapucinov v Vipavskem Križu, ki nam je predstavil samostan, Janeza Svetokriškega in bogato samostansko knjižnico.
Dan smo zaključili polni prijetnih vtisov in novega znanja.
Še enkrat HVALA gospodu Patriku Zgoniku iz Zavodu Vipavski Križ in bratu Placidu iz kapucinskega samostana Vipavski Križ za njun čas ter zanimivo in poučno predstavitev bogate kulturna dediščine domačega kraja.
Učenci in učiteljice 3. razreda
Viri: Borut Koloini: Križ je bil enkrat mejstu, Peter Medvešček: Opis Sv. Križa, internetni podatki
Internet:
http://www.tic-ajdovscina.si/mma_bin.php?id=2007010411525148&src=mid